Strokovno srečanje čeških, slovaških in slovenskih književnih prevajalcev v Pragi

Strokovno srečanje čeških, slovaških in slovenskih književnih prevajalcev v Pragi

4. in 5. november 2011

www.policadubova.org

PROGRAM

petek, 4. 11.

10.30–11.00 otvoritev strokovnega srečanja

11.00–12.30 okrogla miza Sistemsko urejanje položaja književnega prevajalca – vloga stanovskih društev in CEATL-a (moderira Alena Lhotová)

13.00–14.30 odmor za kosilo

14.30–16.00 referati in diskusija na temo Primeri dobre in slabe prakse v založniškem in literarnem polju ter podpora državnih ustanov (moderira Jana Šnytová)

19.30 literarni večer, posvečen prevajalski nagradi Josefa Jungmanna (moderira Hana Kofránková) – kavarna gledališča Na prádle, Besední ulice 3, Praga 1 (Mala strana)

sobota, 5. 11.

9.30–11.00 referati in diskusija na temo Češko-slovenski in slovaško-slovenski literarni in prevajalski stiki (moderira Andrej Šurla)

11.00–11.30 odmor za kavo

11.30–13.00 okrogla miza Se še splača izdajati (prevodno) leposlovje in humanistiko? (moderira David Blažek)

13.00 zaključek in evalvacija strokovnega srečanja (anketa)

19.00 Zlati čoln – slovanski most 2011 – večer slovenske poezije in glasbe: Alenka Jenstrle - Doležal, Tatjana T. Jamnik, Ksenija Jus - Xenia, Aleš Mustar, Iztok Osojnik, Andraž Polič, Ingrid Lemut - Vostrá (moderira Radek Čermák) – Literarna kavarna Řetězová, Řetězová 10, Praga 1 (Staro mesto)

20.00 literarno-gledališki večer Andreja Rozmana - Roze Kabarete Simplozij, ob klavirski spremljavi Gorana Završnika (prevedla Petr Mainuš in Hana Mžourková) – Kavarna Řetězová, Řetězová 10, Praga 1 (Staro mesto)

(obe prireditvi s prevodom v češčino)

Strokovno srečanje bo potekalo v konferenčni dvorani (zásedací síň) Narodne knjižnice Češke republike – Slovanske knjižnice (Klementinum) v Pragi, spremljevalni program pa na omenjenih lokacijah. Kotizacije ni.

PODROBNEJŠI OPIS STROKOVNEGA SREČANJA

Namen strokovnega srečanja književnih prevajalcev je izmenjava izkušenj med stanovskimi kolegi iz treh držav. Spoznavanje drugega in njegovega sveta nam lahko ponudi odgovor na lastna vprašanja.

TEME ZA RAZPRAVO

1. Sistemsko urejanje položaja književnega prevajalca – vloga stanovskih društev in Evropskega združenja društev književnih prevajalcev (CEATL)

Okrogla miza, moderatorka: Alena Lhotová

Kakšno vlogo opravlja stanovsko društvo prevajalcev? Na katerih področjih deluje? Katera so najbolj pereča vprašanja in kako jih društvo poskuša reševati? Kako poteka sodelovanje z državnimi institucijami?

Stanovska društva iz različnih evropskih držav so povezana v organizacijo CEATL – Evropsko združenje društev književnih prevajalcev (Conseil Européen des Associations de Traducteurs Littéraires).

2. Primeri dobre in slabe prakse v založniškem in literarnem polju ter podpora državnih ustanov

Referati udeležencev srečanja in diskusija, moderatorka: Jana Šnytová

Položaj književnih prevajalcev v okviru držav EU se morda zdi prekriven, vendar se v resnici v marsičem razlikuje. Probleme različne države rešujejo zelo različno. Pozorni bomo predvsem na tiste sistemske rešitve, ki so že pokazale pozitivne učinke, pa tudi na tiste, ki so se izkazale za škodljive. Predstavili bomo primere dobre prakse, ki bi jim veljalo slediti oz. jih spodbujati, in slabe prakse, na katere bi bilo dobro opozarjati ter jih odstranjevati, in sicer:

a) pri organizaciji in administraciji, povezani s prevajanjem (prijave na razpise, evropski skladi ipd.) v založništvu in sploh založniška politika;

b) pri sodelovanju med različnimi področji: šolstvo (izobraževanje prevajalcev, priprava študijskih programov), kultura (sistemske rešitve ministrstva za kulturo, Javne agencije za knjigo RS ipd.: prevajalec kot samozaposleni v kulturi, kulturna politika, knjižna politika), literatura (literarni festivali, delavnice, gostovanja) itd.;

c) druge vloge prevajalca – književni prevajalec je lahko literarni ustvarjalec, tehnični prevajalec, sodni tolmač, literarni znanstvenik ali jezikoslovec, publicist, urednik, lektor ipd.

3. Češko-slovenski in slovaško-slovenski literarni in prevajalski stiki

Referati udeležencev, moderator: Andrej Šurla

Kulturni stiki med češkim in slovenskim ter slovaškim in slovenskim narodom imajo zelo dolgo tradicijo in so še vedno zelo intenzivni tudi na področju literature. Kako smo se Čehi in Slovenci ter Slovaki in Slovenci povezovali na področju literature in književnega prevajanja v bližnji preteklosti, kako se stiki ohranjajo v sedanjosti in kaj se nam kaže v prihodnosti?

4. Se še splača izdajati (prevodno) leposlovje in humanistiko?

Okrogla miza, moderator: David Blažek

Zaradi svetovne gospodarske krize naglo pada kupna moč prebivalstva, kar je občutno tudi pri prodaji knjig. Ali se sploh še splača izdajati knjige brez državnih subvencij? Kje je mogoče dobiti podporo za izdajo prevodne in izvirne literature v Sloveniji in na Češkem ter Slovaškem?  

Ali znižanje/zvišanje davka na knjigo lahko vpliva na ceno knjig in poveča nakupe?

Ali je dandanes na knjižnem trgu res preveč knjig? Zakaj naj bi bilo to škodljivo? Ali se bodo, če bo država z različnimi posegi zniževala število izdajanih knjig, pozornost bralcev spet preusmerila na kvalitetnejšo literaturo? Kakšne učinke bo imelo propadanje/ukinjanje manjših in srednje velikih založb na položaj prevajalcev? (Kdo bo prevajalcem nudil delo?)

EVALVACIJA SREČANJA

Kako pripravljati tovrstna mednarodna srečanja stanovskih kolegov v prihodnje?

Udeleženci bodo lahko v anonimni anketi ocenili srečanje in predlagali spremembe, novosti za organizacijo prihodnjih strokovnih srečanj, pa tudi organizacije prevajalskih delavnic ipd.

Srečanje organizira Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z Društvom čeških prevajalcev, Katedro za južnoslovanske in balkanistične študije na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, Narodno knjižnico Češke republike – Slovansko knjižnico, Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove, Literarnim društvom IA in Enoto za zahodnoslovanske jezike in književnosti pri Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Srečanje sta poleg soorganizatorjev podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi.