Spletna knjigarna Pólice Dubove

Strokovno srečanje slovenskih in poljskih književnih prevajalcev na Poljskem

2012-11-30 18:00

Katovice, Bielsko-Biała
30. november in 1. december 2012

 

VABILO

 

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

vabimo vas na strokovno srečanje slovenskih in poljskih književnih prevajalcev na Poljskem, ki bo potekalo 30. novembra in 1. decembra 2012 v Bielsko-Białi in v Katovicah. Tema letošnjega srečanja je Prevajalec kot most med kulturami. Kotizacije ni.

V okviru spremljevalnega programa se bodo v udeležencem srečanja in širši poljski javnosti predstavili slovenski literarni ustvarjalci in glasbeniki: Maja Novak, Iztok Osojnik, Matej Krajnc in skupina Nevemnevem, in sicer:
- 30. 11. (ob 18. uri) v Katovicah: Galeria Sztuki Współczesnej BWA, aleja Wojciecha Korfantego 6,
- 1. 12. (ob 19. uri) v Bielsko-Białi: Galeria Wzgórze, Wzgórze 4
Vstopnine ni.

V prilogi pošiljamo brošuro, v kateri lahko najdete program s kratko predstavitvijo tem in nastopajočih.

Lep pozdrav

Dušanka Zabukovec, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev
red. prof. dr. Bożena Tokarz, predstojnica Katedre za literarno teorijo in prevodoslovje pri Oddelku za slavistiko Filološke fakultete Šlezijske univerze
doc. dr. Nikolaj Jež, predstojnik Enote za zahodnoslovanske jezike in književnosti pri Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Tatjana Jamnik, predsednica Kulturno-umetniškega društva Police Dubove
Organizatorji: Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju s Katedro za literarno teorijo in prevodoslovje pri Oddelku za slavistiko Filološke fakultete Šlezijske univerze, Galerio Wzgórze v Bielsko-Białi, Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove, Društvom Triglav-Rysy, Kulturno-umetniškim društvom Kentaver, Literarnim društvom IA in Enoto za zahodnoslovanske jezike in književnosti pri Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prireditev sta poleg soorganizatorjev podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi.



***

Strokovno srečanje poljskih in slovenskih književnih prevajalcev na Poljskem
Prevajalec kot most med kulturami

30. novembra in 1. decembra 2012 v Katovicah in Bielsko-Białi


PROGRAM

KATOVICE – Galeria Sztuki Współczesnej BWA, aleja Wojciecha Korfantego 6
petek, 30. novembra
18.00 literarni večer s pisateljico Majo Novak in pesnikom Iztokom Osojnikom (moderira Monika Gawlak)
19.00 nastop literarno-glasbene skupine Nevemnevem

BIELSKO-BIAŁA – Galeria Wzgórze, Wzgórze 4
sobota, 1. decembra
11.00–11.15 otvoritev strokovnega srečanja
11.15–12.00 predavanje red. prof. dr. Bożene Tokarz: Agensa prevoda
12.00–13.00 referati in diskusija: Prevod kot prestopanje kulturnih barier – poljsko-slovenski literarni in prevajalski stiki (moderira Monika Gawlak)
13.00–14.00 referati in diskusija: Prevod glede na normo ciljnega jezika (moderira Katarzyna Bednarska)
14.00–15.30 odmor za kosilo
15.30–16.30 okrogla miza: Vloga knjižnega prevoda: »prodiranje na tuje trge« ali »Prometejev ogenj«? (moderira Tatjana Jamnik)
16.30–17.30 referati in diskusija: Primeri dobre in slabe prakse v založniškem in literarnem polju (moderira Jana Unuk)

19.00 avtorsko-prevajalski večer z Majo Novak, Matejem Krajncem in Iztokom Osojnikom (moderira Tatjana Jamnik)
20.00 nastop literarno-glasbene skupine Nevemnevem

Strokovno srečanje bo potekalo v prostorih Galerie Wzgórze v Bielsko-Białi, spremljevalni program pa tudi v Katovicah. Vsi kulturni dogodki bodo odprti tudi za širšo javnost. Kotizacije in vstopnine ni.


Organizatorji: Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju s Katedro za literarno teorijo in prevodoslovje pri Oddelku za slavistiko Filološke fakultete Šlezijske univerze, Galerio Wzgórze v Bielsko-Białi, Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove, Društvom Triglav-Rysy, Kulturno-umetniškim društvom Kentaver, Literarnim društvom IA in Enoto za zahodnoslovanske jezike in književnosti pri Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Častni pokrovitelj: Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi
Prireditev je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

 
KRATKA PREDSTAVITEV TEM

1. Red. prof. dr. Bożena Tokarz: Agensa prevoda
(Predavanje)
Agensa prevoda, tj. prevajalec in avtor besedila, sta vpeta v dve različni kulturi, zato se učinki, ki jih ima na bralca izvirnik, ki je bil podvržen jezikovnemu prenosu, nekoliko spremenijo. Učinek besedila prevoda je mogoče opaziti v okviru ciljne kulture, pa tudi v komunikacijskih relacijah med kulturama.
Na komunikacijo med kulturama s pomočjo literature vplivajo izbire prevajanih besedil in njihova motiviranost, funkcija prevoda kot sredstva dialoga med tujim in lastnim ter odnos prevoda (prevajalec in njegova kultura) do tujosti izvirnika.

2. Prevod kot prestopanje kulturnih barier – poljsko-slovenski literarni in prevajalski stiki
(Referati udeležencev in diskusija, moderira Monika Gawlak)
Kulturni stiki med poljskim in slovenskim narodom segajo daleč v preteklost, čeprav se njuna kultura in tradicija precej razlikujeta. Dandanes je opaziti čedalje večje zanimanje za druge narode in njihove kulturne dosežke. Kulturni dialog postaja pomemben dejavnik, ki oblikuje identiteto sodobnega človeka, in pri tem ima prevajalec nezanemarljivo vlogo. Prevajalec je namreč posrednik, mediator med kulturami.
Kako smo se Poljaki in Slovenci povezovali na področju literature in književnega prevajanja v bližnji preteklosti, kako se stiki ohranjajo v sedanjosti in kaj se nam kaže v prihodnosti?

3. Prevod iz vidika norme ciljnega jezika
(Referati udeležencev in diskusija, moderira Katarzyna Bednarska)
Da bi lahko ustrezno oz. ekvivalentno prevedel besedilo, mora prevajalec zelo dobro poznati tako izhodiščni kot ciljni jezikovni sistem ter njuno kulturno ozadje. Mora biti sposoben analizirati izvirnik in na tej podlagi narediti sintezo – tvoriti besedilo v ciljnem jeziku. Je pri tem lahko povsem svoboden in ustvarjalen ali pa ga kako omejuje norma ciljnega jezika? Pa tudi: v kolikšni meri na končno podobo besedila vpliva lektor (profesionalni bralec, ki naj bi skrbel za jezikovno normo)? Ali lektorski posegi prevodu bolj koristijo ali škodijo? Se lahko tudi pri prevajanju pojavi avtocenzura?

4. Vloga knjižnega prevoda: »prodiranje na tuje trge« ali »Prometejev ogenj«?
(Okrogla miza, moderira Tatjana Jamnik)
Metafore, ki jih uporabljamo, vplivajo na to, kako dojemamo svet. Katera metafora najustrezneje opiše vlogo knjižnega prevoda in prevajalca?
Je literatura izvozni artikel, literarni prevod pa tržno blago, s katerim založba in avtor s pomočjo prevajalca prodirata na tuje tržišče? Je smisel mednarodne promocije nacionalne literature v tem, da osvaja nove dežele (kot so konkvistadorji Novi svet)? Kakšne učinke ima raba metafor s področja ekonomije in vojskovanja na dojemanje literature in njene vloge?
Ali pa je morda prevajalec bolj podoben Prometeju? Pogled na prevajalca kot prinašalca novih vsebin zasledimo npr. v krogu ustvarjalcev, ki se je v 30. letih 20. stoletja zbiral okoli slovenske revije in založbe Modra ptica (mdr. Vladimir Bartol) in je namenoma objavljala izključno prevode tujih del. S tem so želeli Slovencem ponuditi vpogled v tuje svetove, jim predstaviti nove koncepte in tako razširiti njihova obzorja, vnesti v slovensko kulturo kozmopolitski duh.
Toda: ali vnašanje tujih elementov ne ogroža jedra nacionalne kulture in preoblikuje značaj naroda? Bi morali poslušati puriste in skrbeti za čistost lastnega jezika in kulture ter preprečevati vdiranje tujih prvin vanju?

5. Primeri dobre in slabe prakse v založniškem in literarnem polju
(Referati udeležencev in diskusija, moderira Jana Unuk)
Odpiramo tudi nekoliko bolj praktično temo, saj je namen srečanja tudi to, da se poljski in slovenski prevajalci, slovenisti, polonisti in drugi, med seboj tesneje povežemo ter delimo svoje izkušnje.
V čem se položaj književnih prevajalcev v Sloveniji in na Poljskem razlikuje, v čem je podoben? Se položaj rešuje sistemsko ali pa je prevajalec pri pogajanjih z založbami prepuščen sam sebi? Katerim primerom dobre prakse v obeh državah bi veljalo slediti oz. jih spodbujati in na katere primere slabe prakse bi bilo treba opozarjati in jih odstranjevati?

 

Brošura (slovensko): Strokovno srecanje Poljska 2012_Brosura_SL.pdf (79 kB)

Broszura (poljsko): Sympozjum przekladoznawcze 2012_broszura_PL.pdf (83,8 kB)

Plakat: plakat PL.pdf (257 kB)

 

Preišči stran

Kontakt

Knjigarna Pólice Dubove Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove
Vnanje Gorice, Nova pot 142
SI-1351 Brezovica pri Ljubljani
Slovenija
DŠ: 85148202